Ljubezen se rodi v oblaku.
Živi od sončevega bleska,
lebdečih obljub in globokih pogledov.
Zdrava je in nič je ne skrbi.
Ko pa sestopi z oblakov
in jo zapreš med zidove,
moraš biti zelo pozoren,
da živi naprej in ne shira.
Obljub se hitro prenaje
in kar naprej hoče spremembe.
Moraš ji nositi priboljške
in ji odpirati okna.
Ljubezen nikoli ne otrdi.
Samo neslišno se tanjša
in se izgublja po hladnih kotih.
Venomer jo moraš iskati.
Najdeš jo še, samo obdržati jo je težko prav tako, kakršno si našel. Spreminja se z nami. Damo se ji za posodo v kateri lahko živi.
Lp MCV
in hvala še enkrat
Ljubezen nikoli ne otrdi.
Samo neslišno se tanjša
Nebo v medeninasti posodi.
Zelo lepo vrisane žile.
lp
Pi in Jure, hvala vama!
Ta pesem je bolj preprosta, skorajda brez metafor. Upam, da kljub temu ne preveč profana.
LP, mcv
Poslano:
18. 05. 2014 ob 21:25
Spremenjeno:
18. 05. 2014 ob 22:08
Izvirna, sveža in bogata (pris)podoba ljubezni, kar pri poplavi ljub. poezije ni ravno lahko. Ujeta resnica, ki jo je nekdo (neka igralka, se mi zdi) ubesedila nekako takole: Ljubezen je kot živo srebro: če razpreš prste, ostane; če stisneš pest, spolzi skozi.
Pripis: Zakaj praviš, MC, da je pesem brez metafor? Cela pesem je ena sama metafora - ali pa res obstaja nekaj, čemur pravimo "ljubezen", in živi na oblakih, je sposobno jesti obljube itd.? Vse to so metafore, druga za drugo, v vsaki vrstici. In to zelo dobre!
Hvala, Aleksandra!
Mislila sem, da je brez metafor, ker je (domnevam) dokaj razumljiva, ni hermetična. Izgleda, da sem pomešala ta dva pojma.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!