Nehala sem

razmišljati.

Pelje me tok

časa.

Naprej,

a ne vem kam.

Ne upiram se več

in ne išččem

skrivnih kotov,

da najdem sebe

v popolni tišini.

Ne hodim več

po kolenih

in ne prosim

miloščine

pri tistih,

ki te besede

ne poznajo.

Nosijo me valovi,

penasti in strupeni,

zalivajo mi moje telo,

dušo pripravljajo na konec,

da sol raztaplja

svojo slanost

in mene odnaša,

ne da bi vedela kam.

Nepovratno odhajam.

IŽ-lev