Prošnja pred katero se človek ustavi in zagleda, v svoji majhnosti, kot prva jasnina se zdi - njena čvrsta milost.

Vrhunsko.

Levček - zelo ooo lepo. kako zmehča človeka. Morda so posamezne besede metaforičen jezik, ki mu počasneje sledimo a vseeno, tudi če pesem prebereš z očmi, te na koncu osupne s svojo preprosto in milo vdolbino kjer je doma neslišno, nevidno, a skrajno močno sebstvo pesmi, kot tudi človekove notranjosti. :)

lp

Hvala Jure za lep komentar. Veliko naredimo samo z očmi, veliko z dotikom in še več z besedami, dejanja pa so tisto kar šteje.

lepo bodi in lep pozdrav

Mateja