
Z ostrino kose zareže
med ključnico in popkom.
Z razpiralko razpre prsni koš.
Odžaga tretje in četrto rebro.
Z roko, tako kot pri uri z nihalom
ustavi srce.
Skozi srčna preddvora izsesa dušo,
jo dvigne proti soncu
in jo pospremi s popolnim
belozobim nasmehom.
In ne,
ni smrti!
Ni smrti!!
So le koščene, bledične gospodične,
uslužbenke urada za zamenjavo teles.
hudo, res dobra pesem
čestitke in lep pozdrav
Mateja
Levček, hvala za komentar.
Lep pozdrav. Srečko :)
Prihodnost skozi oči Srečka Plahutnika ... nas vedno nekako očara - še smrt, ta pogosti romantični motiv pisanja (in citat Ni smrti) - preobleče v ljubke stvarce, ki selijo duše. Čeprav se samo dejanje nasproti posvečenosti trenutka ne zdi preveč sofisticirano, prej boleče ;)
Čestitke za novo iz cikla / nove zbirke?
Lp, Ana
Ana, hvala za komentar J
Pišem spontano od pesmi do pesmi. Nova zbirka bo čez tri leta, če mi bo takrat pisanje še v razvedrilo, kot mi je bilo do sedaj ;)
Lep pozdrav. Srečko J
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!