Z ostrino kose zareže
med ključnico in popkom.
Z razpiralko razpre prsni koš.
Odžaga tretje in četrto rebro.
Z roko, tako kot pri uri z nihalom
ustavi srce.
Skozi srčna preddvora izsesa dušo,
jo dvigne proti soncu
in jo pospremi s popolnim
belozobim nasmehom.
In ne,
ni smrti!
Ni smrti!!
So le koščene, bledične gospodične,
uslužbenke urada za zamenjavo teles.
Poslano:
17. 05. 2014 ob 16:07
Spremenjeno:
18. 05. 2014 ob 11:25
hudo, res dobra pesem
čestitke in lep pozdrav
Mateja
Levček, hvala za komentar.
Lep pozdrav. Srečko :)
urednica
Poslano:
19. 05. 2014 ob 21:36
Spremenjeno:
19. 05. 2014 ob 23:25
Prihodnost skozi oči Srečka Plahutnika ... nas vedno nekako očara - še smrt, ta pogosti romantični motiv pisanja (in citat Ni smrti) - preobleče v ljubke stvarce, ki selijo duše. Čeprav se samo dejanje nasproti posvečenosti trenutka ne zdi preveč sofisticirano, prej boleče ;)
Čestitke za novo iz cikla / nove zbirke?
Lp, Ana
Ana, hvala za komentar J
Pišem spontano od pesmi do pesmi. Nova zbirka bo čez tri leta, če mi bo takrat pisanje še v razvedrilo, kot mi je bilo do sedaj ;)
Lep pozdrav. Srečko J
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!