Najprej sta pisala nanjo s svinčnikom,

risala srčke, brisala, obkroževala.

Trajnejše besede so bile sestavljene

iz sledi konice šestila.

Prah sta odpihnila s smehom.

Nanjo nista postavljala kozarcev,

srkala sta s površine,

kanjoni odtisov so bili v obliki telesa.

Tudi ledeniki, ki so se delali iz sape nad njo,

so puščali globoke doline.

Grela sta jih z izpodrebrnim vetrom

in pognalo je eno samo drevo.

Zdaj je kar naenkrat postala širša.

Igralna plošča za Človek ne jezi se,

ni več igra.

Igralne karte skriva pred njo,

a v odsevu zelo temnih sončnih očal,

ki jih nosi, vidi,

da drži v rokah štiri dame.

Obraz srčne kraljice je v senci.

Evelina