Raztrgana komaj rojena pesem

Odmeva zven drdranja strojepisa,
ki daleč v pas temé se trd zajeda,
granitna vest, še trša kot beseda,
štrli s papirja strgana kulisa.

Prekisla sluz, ki tkivo v žolč razjeda,
peklí možgane in oklep lobanje,
kot z ledenika mrzli tok v kotanje,
odhaja tiho nada sladkosneda.

Tam sámo dete milo v svet mežika,
spočet navdih s tipkovnice pogleda,
potomka črk in zlogov, nežna slika.

A z ostrim kljunom zavrešči ujeda,
otroku kremplje v prsni koš zatika,
raztrga, kakor ovco volčja čreda.

ficra_zom

pi - irena p.

Poslano:
14. 05. 2014 ob 15:57

Pozdravljen mešter od soneta :)

Sprašujem se ali je ta ujeda naša vest ali naš strah.

Pozdrav 2.

Pi






Zastavica

ficra_zom

Poslano:
14. 05. 2014 ob 19:39
Spremenjeno:
15. 05. 2014 ob 18:35

Najlepša hvala, Pi!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ficra_zom
Napisal/a: ficra_zom

Pesmi

  • 14. 05. 2014 ob 14:45
  • Prebrano 828 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 397.23
  • Število ocen: 13

Zastavica