Krilate podobe,
po zraku letijo.
Polne so zlobe,
nikoli ne spijo.
Ena izmed njih še posebej izstopa,
ko krila največja nad mano drži.
Po poti neskončni za mano stopa,
in se nadvse kruto smeji.
Od časa do časa me s temo ovije,
spusti jo vame,da se znori.
Dobrota v meni glasno zavpije,
ko konec je krika,me zapusti.
Sence v meni večno ostanejo,
do konca življenja v meni živijo.
Dokler se čez čas ne vnamejo,
ena za drugo se razkadijo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!