Morda ni dovolj, da pobrišem svoj komentar ... Je pa lahko morda vsaj nekakšen začetek ...

Lep dan, Jošt

Kje je pokopan naš Francl :)))

zelo lepa posvetitev.

tudi sam sem pomislil, da amen skoraj okrne božansko misel, ... kot, da ji zapre pot. S to željo se pesem, po mojem videnju , šele odpira v dan razumevanja zgodovine pomanjkanja pismenosti s pripravljenostjo dojemati, preko amena. Ta pa mi pesem zasidra, kot da je že storjeno. Spet pa misel je jasna in tako naj ostaja - iz tega kota ven je amen namenjen misli in ne glas. In je kot npotranja potrditev ne neodveč :) Fina

Zelo dobro ujeta in zdržana teža kulturne pogojenosti in dovršnosti.

Doma smo. Nekdo je pobarval stene in kamen se ni sam postavil v obod- Še manj pa je streha navaden klobuk. Obleka ne naredi človeka. pesnika pa zna. pazimo, da ne stopimo na krivo pot, kjer nam bodo ploskali že ob žvižganju kompleksnih šumov in zvokov. Če najdemo ton, ne gre za naključje brez veze.

Pohvale - rad berem besede, ki niso porivane v metafori lastne izgubljene poti ... Besede, ki nam dajejo jezik, ne pa jezikavost in praznost oblikovanosti in toka idej ... v tri dni-

Malo sem razgrnil plahto, čez  vse prte, ki ležijo na mizi pesem sija. :)

Poštena pesem , ki stoji visoko - kar mnogim podčrtankam je neviden svetilnik. Bravo. Zakaj neviden?

Milina.

lp

Amen. Moja misel je obstala (le) v vprašanju, ko ga (Amen) poslednjič ne slišiš.

Lp, Jošt