Moja bica je hodwa
vsako vigred na rob lesa,
ker se velko drevje era,
ino velke noge stegne na travnik,
šmarnice nabirat.
Še taj, ko so coklšuhi na tenkih nogah
drčali po hojinih iglcah,
les pa je bil videt večji
in bolj tiho je dihawo živleje.
Male bele gwave so se zibale
z zelenih peclnov upogjenih
ko u pokoro,
njihov duh se je čuto prej,
kkr je oko zagledawo napihjene zvončke
brez kembeljčkov.

Spomijam se je,
kk je vsak majnik nosva šopke zvečer k šmarnicam
na oltar pred brezmedežno jih je polagawa,
zavezawa si je židano ruto
in črn firtoh ekstra speglan,
sonce je šajnawo od jega v visoke trave.

Pokleknwa je v predzadno klop,
žebrawa črez znucane jagode moleka,
oči pa so gledale navznoter.

Ki je za nas krvavi pot potil......
Ko ko se je kadila volna na dlanah,
da ojgn izžge zabrajeno lubezen.

Ki je za nas bičan bil....
Ko so se cedili pogledi po jeni goloti,
koža pod gajžlo zazevala kkr lačne uste biričev.

Ki je za nas križan bil....
Ciza ji je razpela roke,
polna beračije in šest bosih nogic,
kere je zvlekva iz polzkega sveta,
da so en dan znale same stat.

Ki je za nas težki križ nesel....
Ga je vojska vzewa,
puška čez hrbet vlekva u tuj svet,
ker ga je pojedo,
večno lačn krvi mladeničev.

Ki je od mrtvih vstal...
Ko so fane zmage že pobirali
in njegovo domačijo rastalai,
ko je zadn soldat že sleko krvavo sukno,
je prišo, kkr duh,
pohilo h jim, u njihov svet,
zaradi ran, ki jih videt ni bwo
in jih nobena rcnija ne pocajta.

Ki je tebe devica v nebesih kronal...
Otroci so šli v uk h mojstrom,
fabrike so piskale od veselja,
pridno je rajawo šest močnih rok,
sklede so bwe polne in kroh zmerom nasmejan.

Še jo vidim, mojo bico, kero so za Micko klicali,
kk je sprane oči dvigowawa tja do oltarja in h šmarnicam,
guncale so se ob nogah Marije sedem žawosti,
zastojn, nobedn od jih ni meu glasa,
samo mir je pobrawa tam u tišini,
da je duša lažje držawa telo pokonci.

Na pragu cerkve je stawa z večernim soncem obsijana
in niti solzice ni bwo u njenih globokih brazdah,
da umije žawost,
že zdavno je presušiwa vse svoje požiraunike,
ona, Marija treh sreč.
Tretja je moj atej.

pi - irena p.