ČAS (sonet +)
V jutránje obzorje preriva se čas,
ki nisem ga še v naročju držala
in zgodbo sem skrito v sebi spoznala,
ko se je odmaknil potiho od nas.
Je čas nit nevidna, ki povezuje?
Je bitje, ki jemlje bolne utvare?
Morda je le mik razglednice stare;
z nje zro podobe izpraznjene, tuje.
Je časa preveč, morda pač premalo?
In če sploh ga ni, kaj mi še ostane?
Se ne bi najpréj povedati dalo:
Utvara je čas, ki nas miru stane!
In večnosti se ne bo nič poznalo,
če ti ukradem minutke razklane.
+
Zbudi se prosim, zadrži obzorje,
ki čas ga iz naju dolbe prerano.
Ustavi v začetku jutro zaspano,
naj ne potone v frenetično morje.
ki nisem ga še v naročju držala
in zgodbo sem skrito v sebi spoznala,
ko se je odmaknil potiho od nas.
Je čas nit nevidna, ki povezuje?
Je bitje, ki jemlje bolne utvare?
Morda je le mik razglednice stare;
z nje zro podobe izpraznjene, tuje.
Je časa preveč, morda pač premalo?
In če sploh ga ni, kaj mi še ostane?
Se ne bi najpréj povedati dalo:
Utvara je čas, ki nas miru stane!
In večnosti se ne bo nič poznalo,
če ti ukradem minutke razklane.
+
Zbudi se prosim, zadrži obzorje,
ki čas ga iz naju dolbe prerano.
Ustavi v začetku jutro zaspano,
naj ne potone v frenetično morje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 09. 12. 2008 ob 17:34
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158
- Število ocen: 23
