Zlepljenih ust,
v železo zaklenjene roke,
v beronski kleti,
kjer mrgoli miši,
so me ugrabili
hudodelci,
me poslali v temno ječo,
ki nima izhoda.
Kličem zamanj,
ječarjem nič
ne seže do srca.
Ječa mi jemlje moči.
Premalo sem odločna,
da bi razmišljala
kako uiti temu breznu,
ki nima konca.
Morda ko se zbudim
se ječa čudežno odpre
in me osvobodi
nekrive sodbe,
da se odpro vrata
in odidem na svobodo.
Hude sanje dajo občutkom globji vpogled vase in obenem streznitev od te nočne resnice, ki se pritihotapi in nas zbuja ravno takra,t ko mislimo da smo na dnu. Sanje so dokaz, da naša duhovna energija na svoj način opozarja s svojstveno razlago o nečem, kar se v našem umu že dalj časa kot neki strah ali oddaljen stres potepa.
LP tomi
Ja Tomi prav lepo si to napisal, kar predolgo mislimo se enkrat vidi v sanjah.
So sporočilo za danes ali spomin na včeraj. Lahko pa so tudi lepe,
mehke, nežne, ki nas tolažijo celo noč.
Želim ti vse lepo,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!