Zapeljali so čez Metelkovo-
buldožerji in nekaj narkotičnih krav.
Spoznala sem,
kako prekleto težka je moja glava
morala bi jo zamenjati,
zabarantati,
za kaj udobnejšega,
primernejšega,
preprostejšega.
Voham lužo,
v kateri tli ostanek zgodbe,
pravljice,
ki straši otroke,
basni,
katere nauka ne bom sprejela.
Nočem čutiti kitar,
brizgajo mi umetne popadke,
zaradi njih se buške pretvorijo v nove ljudi
in vsak pogled postane dolgčas, prezir
ter napor, ko moram jesti juho,
ki ni več vroča,
hkrati pa poslušati o otrocih v Afriki.
Vest je gnila,
jaz smrdim.
Hvala za to pesem, - sredina človeka; kot veka. A menda se obeta ultravijolični vid, in končno bomo videli koga vse smo povozili.
Čez zeleno. Poklon.
lp
maja, super!!!
zadnja dva verza morda nista potrebna, že brez njiju je močan zaključek :)
lp, okto
Maja, ja, super in tudi Okto.
Zagledala sem se v tale zaključek:
moja mala globalna štala
in bi se mi zdel boljši od zdajšnjega v pesmi
Vest je gnila,
jaz smrdim.
- kaj meniš?
Lp, Ana
Hehe:) To je refren iz komada, ki sem ga prilepila. Je pa res da zelo paše v mojo pesem:)
Poslano:
13. 05. 2014 ob 19:29
Spremenjeno:
13. 05. 2014 ob 23:30
Meni pa se; ne glede, da se komu zdi odveč, prav iz tistih razlogov, kot maji - zdi, še precej primeren, vsekakor ne odveč. iz vidika naslavljanja popolnoma vmesna najmanj pa zelo odgovorna poteza (drža). ne vem ali je smisel pesmi - očistiti se (mislim na splošno, mislim - poezije ...), vem pa, da majina pesem ne lahkomisli. poudarek na koncu se bere kot pika in deluje.
Udari lahko takole:
Vem, nekaj smrdi;
ne sprašuj kaj -
moja vest
skratka brez tega konca pesem izgubi jajca - to pa ni fer :)) čeprav bi glede na komentarje večim pasalo ostati snažni - oh, tralala
lp
urednica
Poslano:
13. 05. 2014 ob 21:32
Spremenjeno:
14. 05. 2014 ob 00:07
Ko sem se oglasila, nisem imela v mislih snažnosti, bom poskusila povedati bolj natančno: pesem je zgrajena iz posameznosti, ki v predstavljenem konglomeratu delujejo kot utripajoče (malomeščansko ali kakršno že) življenje, ki se ga ravno zaradi teh detajlov da posplošiti, zato ta končna verza delujeta kot da avtor ni zdržal maratona, kot da je pred ciljem udaril bližnjico.
Vest je gnila,
jaz smrdim.
Rujeva rešitev se mi zdi boljši izraz za to, kar bi rada povedala (brez srednjega verza)?
Vem, nekaj smrdi;
moja vest.
Res je, da se zdijo take mikro stvari nadležne, a se mi zdi, da se ravno zaradi njih pesem lahko razraste. Morda pa se tudi motim, seveda.
Lp, Ana
Poslano:
14. 05. 2014 ob 09:10
Spremenjeno:
14. 05. 2014 ob 14:46
Vest je gnila,
jaz smrdim.
No, meni se je že v prvo tako prebralo, da jaz v zadnjem verzu ne pripada več prvoosebnemu lirskemu osebku, ki bi še govoril kaj dosti o sebi, ampak postane predvsem obči, univerzalen (čeprav se ohrani prva oseba) in se tako v njem lahko prepozna kdorkoli iz zmešanega plemena -oz. pleme kot celota. Zato se mi ne zdi, da gre za bližnjico, ampak za namensko ponotranjenje sveta. Meni deluje, kot je.
lp
Poslano:
14. 05. 2014 ob 12:56
Spremenjeno:
21. 07. 2016 ob 00:15
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!