Kot jutro, ki čaka na dan,
ki sanja neuresničeni san,
sedim ...
In gledam in čakam,
ne vem, kaj naj storim,
sedim ...
Ko pride ta želja,
da ustvaril bi kaj,
se spomnim spet nekaj
in čakam ... bog ve na kaj?
sedim ...
Se končno zavedam,
lahko bi pomagal,
me želja koj mine-
pomagal, ne premagal!
sedim ...
Lahko bi pomagal,
a sam sem premajhen,
prevelik je svet
za dobre ljudi-
pripravljam se ...
Lahko bi prosili
in dobro nar`dili,
to ni več mogoče-
zato raje grem ...

mathias štefančič