Bog gleda
okomito
na svijet
mislima
kao nevidljivom
svilom pauka
obujmljuje čovjeka
ter ga vuče
posvuda
rišući našim tijelima
tlocrt palače
u kojoj jednom
kad nas bude dovoljno
i On
zaspat će.
Poslano:
10. 05. 2014 ob 00:27
Spremenjeno:
10. 05. 2014 ob 00:28
pjesma za sva vremena!
Hvala Vida, od srca !
lp s mora,
Duško
Poslano:
10. 05. 2014 ob 00:44
Spremenjeno:
10. 05. 2014 ob 00:45
... i tebi Duško pozdrav s Paga... !
urednica
Poslano:
11. 05. 2014 ob 21:38
Spremenjeno:
11. 05. 2014 ob 21:40
Pesem, ki se s tebi značilno mehko govorico loteva "trdih" vprašanj o obstoju in bogu / človeku. Pesem, ki prinese tudi misel na to, da nas je že dovoj in da bog že spi (in je z nami zaključil vse zamišljene načrte).
Čestitke,
Ana
Hvala draga Ana !
lp s mora
Duško
Poslano:
20. 05. 2014 ob 08:57
Spremenjeno:
20. 05. 2014 ob 09:19
Što mogu, ja sam drugačije doživjela pjesmu. Bog nas ne zapušta, nego zaspi jer od naših ludavica može malo predahnuti u nama samima. Naime, kad u ljudskosti postanemo dovoljno topli, može se u nama ugnjezditi. O poetičnosti tvoje riječi, pa se slažem sa Anom. Bravo!
lp Ida Oz
Hvala na lijepim riječima Ida !
lp iz Zadra
Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!