Osamljena,
kot pusti otok
sredi oceana,
brez zelenja.
Osamljena,
kot drevo brez veje,
na katero se
le veter obeša.
Osamljena,
kot dih brez zraka,
kot svetloba
brez sonca.
Osamljena,
kot let ptice,
ki brez jate
izgubljeno leti
v neznane ji kraje.
Osamljena,
brez tebe,
ki zapolnil si mi srce,
brez tebe,
ki smisel si mojih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!