Bridki jok,
brez človeka.
Napet v lok,
kot neskončna reka.
Misli morja,
brez moči.
Kot zvok motorja,
ki se v temi vrti.
Senca moja,
po svetu tava.
In ne vidi roja,
ki za njo plava.
Srce izgubljeno,
nemočno v zraku.
Je s temo prepleteno
in se skriva v mraku.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!