Iskane rime brez meja,
v boju z mislimi,
so kot neskončna veja,
ki se konča le še z vislimi.
Nevidne roke,
te vlečejo nazaj,
slišis še neznane zvoke,
grem morda zdaj v raj?
Se barve menjajo kot veliki oblaki,
ne iščem znanja in ne velike polne vreče,
so morda kje tukaj kakšni znaki,
da najdem pot do sreče?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: BlackRose(Leona)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!