Želim si poljub večni,
stisk roke brez umika,
pogled iskreni,
misel tvojo k meni.
Ni dovolj le želja moja,
ki zaman se k tebi sklanja.
Veliko je srce berača
a premalo bogataša.
Se bojiš ljubezni prave
ali pa le prevare?
Sonce te že greje
a te ne ogreje.
Rosa te obišče
a te ne predrami.
Kaj bi mogla še storiti,
moč sonca potrojiti,
roso v dežne kaplje spremeniti?
Bi zmogla to in znala,
roko ti podala,
ob tebi večno stala,
v objemu se bahala.
Vse na svetu bi ti dala,
da v srcu tvojem bi ostala.
Ti res ljubezen tujka je postala,
ne čutiš več in misliš,
da je kraja vsa varnost in toplina skala?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vanda andolšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!