SOBA 5

Stropne luči poblaznelo utripajo.

Kričeča svetloba se kot netopir

zaletava v stene

in pušča madeže.

Zabada se v oko

in lomi sliko,

ki se širi in izginja.

Odzvanja v glavi,

kot ponavljajoče se udarjanje

po klavirski tipki.

Zapiram veko

in se krčim v votlost telesa.

Pod pritiskom oprijemajočih se pasov

nezavedno podrhtavam.

Napolnijo me s pomirjujočo tekočino,

ki mi zagotavlja nesmrtnost.

Ob vznožju postelje

objemam kolena

in si izpraskam šarenico.

Opomnim svojo zavest.

Večer prepleta svoje niti

nad mestom.

V brezvetrju obmirujejo listi.

Kot zamrznjena slika nekega časa.

Ulica se lesketa v soju uličnih svetilk.

Zadnje v vrsti ne vidim.

Vem le, da rahlo utripa.

Martina Pavlin-Essentia

shadyyy

Poslano:
05. 05. 2014 ob 15:42

Zdravo Essentia, pesem mi je všeč, super se mi zdi, kako se pesem začne z lučmi (stropnimi), ki vzbujajo (vsaj v meni) negativne konotacije - poblaznelo utripanje, kričeča svetloba, mogoče bi jih lahko razumeli kot nekakšno ugašanje upanja in vmes opisano počutje lirskega subjekta ob tem dogajanju, lirski subjekt pa si predstavljam kot nekega pacienta v bolnišnici, morda psihiatrični, saj omenjaš oprijemajoče pasove, in že naslov da vedeti, da ne gre za navadno sobo, saj je ta soba oštevilčena. In všeč mi je, kako se pesem tudi konča z lučmi (uličnimi) pri katerih pa dobim pozitivne občutke - lesketanje na ulici, mirna ulica, mogoče kot prispodoba, da pa vendarle upanje še vedno o(b)staja. Tako jaz razumem to pesem, je pa gotovo še kakšna druga interpretacija. Mogoče bi dala le uličnih namesto ob uličnih. Sicer pa super pesem, čestitke :)

lp, shadyyy

Zastavica

Milen Šelmić

Poslano:
05. 05. 2014 ob 16:22

Pesem JEST umetniški presežek, moj poklon avtorki! 

Bravo zate Essentia!

Lp. Milen

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
05. 05. 2014 ob 16:31
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 18:08

Shadyyy, hvala za izčrpen in odličen komentar! Vidim, da dobro razumeš pesem. Moj namen je bil prav takšen-na začetku predstaviti tesnobno stanje bolnika, ki ima spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje in moteno obnašanje. Ker je hospitaliziran mu nudijo pomoč-v pesmi pravim, da mu nudijo neumrljivost. Zaradi motenj lahko pride pri bolniku do posledic (telesne poškodbe), smrt (zaradi samomora).

Pesem zaključim z lučmi. Hm, so osvobajajoče ali vodijo v pogubo? "Zanimivo" se mi je zdelo to, da svetloba ni nujno povezana z nečim dobrim. V tej pesmi namreč bolnika vznemirja kot alarm.

Naslov Soba 5 je zato, ker imam cikel pesmi s takim naslovom.

Še enkrat hvala za komentar, vesela sem.

Lp, Essentia

P.S hvala za popravek uličnih svetilk.:)

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
05. 05. 2014 ob 16:32
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 16:33

O, Milen, Hvala iz srca!

Lp, Essentia

Zastavica

shadyyy

Poslano:
05. 05. 2014 ob 17:10
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 17:16

na začetku se mi luči zdijo kot tiste močne luči v bolnišnici, ko se zbudiš (morda iz dolge kome) in se morajo oči privaditi na tako "kričečo svetlobo".

ta komad ravno paše v ta kontekst:

http://www.youtube.com/watch?v=_StaUBIsG64

lp :)


Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
05. 05. 2014 ob 17:16
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 17:55

it is all in your mind ...

Dober komad, ki resnično paše v to sobo.

Lp, Essentia

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 05. 2014 ob 21:27

Tudi meni je pesem všeč, ta ubijajoča svetloba in nezmožnost širjenja (in ožanja) šarenice se mi zdi lepa metafora za neskladje med p. s. in okoljem. Malce me zbega:

in si izpraskam šarenico,

da opomnim svojo zavest.

Nekako se zdi, da šarenica ne opravlja svoje funkcije, in če si jo potem še izpraskam, kakšen opomin je to za zavest? Morda samo ne berem prav?

Lp, Ana


Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
06. 05. 2014 ob 22:39

Ana, hvala za komentar. 

Kot pacient ne priznavam motnje. To je značilno za blodnjave motnje, kjer se bolniki ne zavedajo psihiatrične narave svojega stanja. Prej prosijo za pomoč interniste, dermatologe, ...Mislim, da je krivo oko oz. šarenica, čeprav je z njo vse v redu. Zato jo izpraskam. Opomnim se, da je z mano vse ok. Mogoče sem se v pesmi čudno izrazila. 

Lp, Essentia

Zastavica

Milen Šelmić

Poslano:
06. 05. 2014 ob 22:54
Spremenjeno:
06. 05. 2014 ob 23:10

Ne čudno, već - čudesno! Pesma i treba da zagolica i zainteresuje, ne da daje ili nudi odgovore.

Za mene je ova pesma perfektna.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 05. 2014 ob 21:56
Spremenjeno:
07. 05. 2014 ob 22:05

Tudi meni se zdi pesem odlična.

Morda preprosto tako:

in si izpraskam šarenico.

Opomnim svojo zavest.

Ni direktne povezave med enim in drugim (lahko pa seveda je, če jo zagledaš). Kaj meniš?

Lp, Ana


Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
07. 05. 2014 ob 22:04

Aha, razumem. Popravljam. Hvala!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 05. 2014 ob 22:17
Spremenjeno:
07. 05. 2014 ob 22:20

Pesem s prepričljivostjo oriše tesnobo in brezizhodnost bolnika ...  zdaj se mi zdi, da se je s tem mikro premikom še drugače odprl  del pesmi, ki opisuje ulico - kot zavestno odmikanje iz sobe, ki na koncu vseeno ugasne. Pesem, vredna večkratnega branja, četitke,

Ana

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
07. 05. 2014 ob 22:20

Ana, hvala!

Lp, Essentia

Zastavica

majamiloševič

Poslano:
10. 05. 2014 ob 10:54

Zmrazila me je in pobožala hkrati.... Odlična pesem.

Čestitke.

Lp, Maja

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
10. 05. 2014 ob 12:21

Maja, hvala za tvoj dotik.

Lp, Essentia

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Martina Pavlin-Essentia
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia

Pesmi

  • 05. 05. 2014 ob 10:34
  • Prebrano 1102 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 671.59
  • Število ocen: 23

Zastavica