Zdravo Essentia, pesem mi je všeč, super se mi zdi, kako se pesem začne z lučmi (stropnimi), ki vzbujajo (vsaj v meni) negativne konotacije - poblaznelo utripanje, kričeča svetloba, mogoče bi jih lahko razumeli kot nekakšno ugašanje upanja in vmes opisano počutje lirskega subjekta ob tem dogajanju, lirski subjekt pa si predstavljam kot nekega pacienta v bolnišnici, morda psihiatrični, saj omenjaš oprijemajoče pasove, in že naslov da vedeti, da ne gre za navadno sobo, saj je ta soba oštevilčena. In všeč mi je, kako se pesem tudi konča z lučmi (uličnimi) pri katerih pa dobim pozitivne občutke - lesketanje na ulici, mirna ulica, mogoče kot prispodoba, da pa vendarle upanje še vedno o(b)staja. Tako jaz razumem to pesem, je pa gotovo še kakšna druga interpretacija. Mogoče bi dala le uličnih namesto ob uličnih. Sicer pa super pesem, čestitke :)

lp, shadyyy

Pesem JEST umetniški presežek, moj poklon avtorki! 

Bravo zate Essentia!

Lp. Milen

Shadyyy, hvala za izčrpen in odličen komentar! Vidim, da dobro razumeš pesem. Moj namen je bil prav takšen-na začetku predstaviti tesnobno stanje bolnika, ki ima spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje in moteno obnašanje. Ker je hospitaliziran mu nudijo pomoč-v pesmi pravim, da mu nudijo neumrljivost. Zaradi motenj lahko pride pri bolniku do posledic (telesne poškodbe), smrt (zaradi samomora).

Pesem zaključim z lučmi. Hm, so osvobajajoče ali vodijo v pogubo? "Zanimivo" se mi je zdelo to, da svetloba ni nujno povezana z nečim dobrim. V tej pesmi namreč bolnika vznemirja kot alarm.

Naslov Soba 5 je zato, ker imam cikel pesmi s takim naslovom.

Še enkrat hvala za komentar, vesela sem.

Lp, Essentia

P.S hvala za popravek uličnih svetilk.:)

O, Milen, Hvala iz srca!

Lp, Essentia

na začetku se mi luči zdijo kot tiste močne luči v bolnišnici, ko se zbudiš (morda iz dolge kome) in se morajo oči privaditi na tako "kričečo svetlobo".

ta komad ravno paše v ta kontekst:

http://www.youtube.com/watch?v=_StaUBIsG64

lp :)

it is all in your mind ...

Dober komad, ki resnično paše v to sobo.

Lp, Essentia

Tudi meni je pesem všeč, ta ubijajoča svetloba in nezmožnost širjenja (in ožanja) šarenice se mi zdi lepa metafora za neskladje med p. s. in okoljem. Malce me zbega:

in si izpraskam šarenico,

da opomnim svojo zavest.

Nekako se zdi, da šarenica ne opravlja svoje funkcije, in če si jo potem še izpraskam, kakšen opomin je to za zavest? Morda samo ne berem prav?

Lp, Ana

Ana, hvala za komentar. 

Kot pacient ne priznavam motnje. To je značilno za blodnjave motnje, kjer se bolniki ne zavedajo psihiatrične narave svojega stanja. Prej prosijo za pomoč interniste, dermatologe, ...Mislim, da je krivo oko oz. šarenica, čeprav je z njo vse v redu. Zato jo izpraskam. Opomnim se, da je z mano vse ok. Mogoče sem se v pesmi čudno izrazila. 

Lp, Essentia

Ne čudno, već - čudesno! Pesma i treba da zagolica i zainteresuje, ne da daje ili nudi odgovore.

Za mene je ova pesma perfektna.

Tudi meni se zdi pesem odlična.

Morda preprosto tako:

in si izpraskam šarenico.

Opomnim svojo zavest.

Ni direktne povezave med enim in drugim (lahko pa seveda je, če jo zagledaš). Kaj meniš?

Lp, Ana

Aha, razumem. Popravljam. Hvala!

Pesem s prepričljivostjo oriše tesnobo in brezizhodnost bolnika ...  zdaj se mi zdi, da se je s tem mikro premikom še drugače odprl  del pesmi, ki opisuje ulico - kot zavestno odmikanje iz sobe, ki na koncu vseeno ugasne. Pesem, vredna večkratnega branja, četitke,

Ana

Ana, hvala!

Lp, Essentia

Zmrazila me je in pobožala hkrati.... Odlična pesem.

Čestitke.

Lp, Maja

Maja, hvala za tvoj dotik.

Lp, Essentia