Ne, on nima žametnih suknjičev
in ne žaboja na poškrobljenih prsih,
niti cilindra
iz katerega padajo sladke besede
pod čipkaste sončnike.
Nima kilta stkanega na starodavnih statvah,
ne sporana
iz katerega povleče divjo strast
zadnjega ljubljenja pred bojem.
Ne pelje me v zakupljen lokal samo za naju,
kjer tiho igra violina
meni medleči na uho
v polmraku odbijajočem od rezkega kristala,
kjer oblečena v svilo in saten pustim drseti sli v trenutek.
Ne sedam v kočijo sanj,
le v naročje
iz katerega potegne tople dlani,
da božajo ljubljeno, ki se prebudi v žensko,
ko zaklene vrata hotenjem sveta.
Poslano:
05. 05. 2014 ob 08:56
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 16:34
kako lepe besede si podala na pravo mesto čestitke
lp, Mateja
Poslano:
05. 05. 2014 ob 20:25
Spremenjeno:
05. 05. 2014 ob 21:15
Kaj bi s suknjičem, da le ima žametne dlani ; )
Lp, Marko
Levček, hvala :)
Lepa beseda lepo mesto najde :) :)
Kaj bi z dlanmi, ki ne zbujajo :)
Lp Marku :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!