s kozarcev pomivam

odtis tvoje šminke

barva krvi mi bije v oči

časopis je na tleh

z vonjem belinke

se grem eksorcizem

s tvojim vonjem jasmina

iz vtičnic iztaknem

vse vtikače

saj se ga spomnim

drugače

v tvojem objemu

v mojem prijemu

na kitari

še zadnji jogurt

ki si ga delno popila

se kvari

vprašala si me

kam gredo ptiči

ko luna ubije sonce

in čas je za spanje

na radiu v avtu

se vrtel je lionel richie

oponašala si ga

glasno smejanje

in pod lučjo

nisem videl pepela

spomnim se da si ga stresla tja

čeprav ga ne bi smela

in poletje je reklo

še zadnjo vročino

podarilo je ptice svojemu sinu

jeseni

spet lionel richie

spet zvok iz domačega kina

in roke podarjam steni

beli

kot koža

albina

FeliksSMurr