Brez pravljic
Vstopa udrtih oči,
grenko diši
kot vsak večer.
Počepne v kot, drhti,
ozira se po begu,
da ji ponudi roke v rešitev,
njene objemajo prsi.
Mesnate ustnice pod očmi
so vse bliže,
sapa pride prej
kakor velike grobe dlani.
Stisne veke,
mrazi jo hladen znoj,
v glavi slike davno prebranih pravljic,
mati jih je brala vsak večer,
preden je oče rekel,
da bo bral on.
Izstopi iz sebe,
votel glas jo polni,
s sanjami,
davne pravljice oživijo,
dokler je tu, mrtva.
Glava
se obrne,
pod čelom
ni več oči.
Tabu tema, o kateri je težko pisati in se mora ... moti me podroben opis zunanjosti nasproti zakritim neizrečenim stvarem, po svoje bi bilo boljše nekaj stvari izpustiti, pesem očistiti, da bo bolj jasna, stvarna in manj interpretacija, npr.:
Pogled izpod čela
potisnjenega
preko udrtih oči,
vstopa vdrtih oči,
grenko diši
kot vsak večer.
Počepne v kot, drhti
ozirajoč se po begu,
da ji ponudi roke v rešitev, (ni jasno, kdo ji bo ponudil roke oz. od koga pričakuje rešitev?)
njene nemočno objemajo prsi.
Mesnate ustnice pod očmi
so vse bliže,
sapa pride prej
kakor velike grobe dlani.
Stisne veke
hladen znoj jo mrazi / mrazi jo hladen znoj
v glavi slike davno prebranih pravljic,
ki ji jih je mati jih je brala vsak večer,
preden je oče rekel,
da jih bo bral on.
Izstopi iz sebe,
votel glas jo naponi, (napolni?):
zveni,da samo sanja, (samo sanjaš)
da so pravljice resnične! (pravljice so resnične)
Glava ob podboju
se obrne, pod čelomgleda izpod čela ni oči.
potisnjenega preko
mesta,
kjer
Premisli, tako pesem je treba še posebej izčistiti, drugače zdrsne v že prebrano ali patetiko, čeprav je zloraba daleč od tega.
Lp, Ana
Vstopa vdrtih oči,
grenko diši
kot vsak večer.
Počepne v kot, drhti
ozirajoč se po begu,
da ji ponudi roke v rešitev, Beg......naj ji ponudi roke, a jih nima....
njene objemajo prsi.
Mesnate ustnice pod očmi
so vse bliže,
sapa pride prej
kakor velike grobe dlani.
Stisne veke
mrazi jo hladen znoj
v glavi slike davno prebranih pravljic,
mati jih je brala vsak večer,
preden je oče rekel,
da jih bo bral on.
Izstopi iz sebe,
votel glas jo izpolni
s sanjami,
davne pravljice jo živijo,
dokler je mrtva tu.
Glava
se obrne,
ni oči.
Hvala za tvoj čas in pomoč, Ana!
Bi bilo tako bolje?
Boljše, morda še:
Vstopa vdrtih oči,
grenko diši
kot vsak večer.
Počepne v kot, drhti
ozirajoč se po begu,
da ji ponudi roke za rešitev,
njene objemajo prsi.
Mesnate ustnice pod očmi
so vse bliže,
sapa pride prej
kakor velike grobe dlani.
Stisne veke,
mrazi jo hladen znoj,
v glavi slike davno prebranih pravljic,
mati jih je brala vsak večer,
preden je oče rekel,
da jih bo bral on.
Izstopi iz sebe,
votel glas jo polni
s sanjami,
davne pravljice oživijo,
dokler je tu, mrtva.
Glava
se obrne,
pod čelom
ni več oči.
Hvala.
Res bolje, mnogo bolje! Sploh tisti del z begom in konec.
Še se bom vračala.
LP
Nekaj vejic sem še dodala ;)
Pesem, ki se loteva incesta na občutljiv način, pri čemer v ospredje stopa strah, razcepitev duševnosti zlorabljene deklice in nezmožnost pobega. Čestitke,
Ana
Hvala za pomoč in hvala za podčrtanko.
Mislim, da moramo govoriti tudi o slabih rečeh, če smo tiho, ne pomeni, da bodo zato izginile, ali da jih sploh ni.
Na svetu ni slabo zato, ker manjšina zlobnih seje temo, teveč zato, ker je večina tiho!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 02. 05. 2014 ob 18:43
- Prebrano 962 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 466.45