Dnevi so zasedeni.
Črn oblak prekriva
toplo sonce,
nebo je kot pista,
kjer izmenično
prihajajo in odhajajo
mokri oblaki,
sonce kot fen
suši sproti mokre ostanke,
jaz pa spodaj
z zaprtim dežnikom
delam drobne premike.
Izginem,
ko izgine sonce,
pridem ko odide
črn oblak.
Male resnice z ovojem življenja
ki nas povdarja
kot kot gora nad vsem,
čitam ti misli
dejanja v besedi
ista so čustva
kot duhovni objem.
Slikovito ponazarjaš
vsa svoja stanja
srečen ta, ki razume,
tvoj srčni ustroj.
LP
Tomi,
samo še en človek sem,
ki raziskuje
svojo notranjo,
brez balasta,
kar odkrito,
da najdem
svoje občutke,
ker ti razumeš,
kar redkokdo,
ni mi mar za oceno,
pisala bom tako,
kakor v resnici čutim
in vesela sem
tvojih besed, zelo.
Včasih se počutim gor,
včasih sem čisto na dnu.
Vendar v eno sami pesmi
bi rada našla sebe,
opisujem težko
in včasih lahko.
Mi je pa všeč,
da vsaj ti razumeš.
Delila bom besede
in odkrito pisala,
dokler mi ne bo
zmanjkalo besed.
Hvala ti za tvojo spodbudo,
šli bomo do jezero,
kjer je mir
in pisali bomo
o vrbi in racah,
ki uživajo z mladiči,
ki še komaj hodijo
v svoji mladosti.
Piši Tomi,
berem tvoje pesmi
in zelo so odkrite,
kot malokatere.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!