
Vrtiš se
kot vrtavka
in vrtaš vame.
Koga pribijaš na križe,
ko se kotališ skozi
votle dneve, skozi odmeve
preglasnih misli?
Koga kuješ v zvezde,
ko se prerivaš skozi
goščo noči, skozi oči
pocukranih utvar?
Komu slepo verjameš
in komu gluho zaupaš?
Si še človek? Si še
bitje? Si še ...?
Vrtiš se
kot vrtavka
in vrtaš vame.
Ko dam dvomu vrtilni moment, mu dovolim, hote ali ne, da me suvereno grize. Vrtavko lahko poženem večkrat, saj le tako izkusim ali ima vera sploh kakšen učinek.
bol zarivena u dubini misli vrti spoznaju nemoći da joj se odupremo...
veliki pozdrav
Ljubica
Svit in Ljubica, hvala vama za pretanjena komentarja.
Vse dobro želim, Marko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!