moje pero ne pozna
bolečega ritma in
ni dramatičen instrument
miri in uči
o nujnosti aritmije življenja
bosa v jutru
teptam kapljice lažnih obljub
pomladnem dežju ponujam obraz
in pustim da
s telesa zdrsne obleka laži
široko odprem kožo
in ni mi mar
za potrgane gumbe
ki si jih zapenjal
šepetajoč mi o ljubezni
čutim kako te spira dež
izzivalno zrem v nebo
poznam ta njegov blef
vedoč kaj skriva
za oblaki
urednica
Poslano:
28. 04. 2014 ob 20:20
Spremenjeno:
28. 04. 2014 ob 21:12
dobra:
za gladkejše branje prosim, popravi tole:
in ni mi mar
za potrgane gumbe
ki si jih zapenjal
šepetajoč mi o ljubezni
Hvala Lidija, popravljeno
Lp
pesem o optimizmu in o tem, kaj je za oblaki. Sonce, seveda! :)))
Zato je fino, če kdaj pesniško pero napiše tudi kaj nedramatičnega in uporabo preproste a zelo učinkovite simbole za večjo jasnost povedanega!
Lp, lidija
Hvala Lidija za lep komentar in vesela sem podčrtanke.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!