V življenju in po njem
Tudi tokrat nisi sam.
Na ramenih nosiš
njihova olesenela stopala
in umrlo pesem.
Tvoje telo barvajo v rdeče.
Spajaš se z nebom,
kjer si nazadnje
videl cveteti jablano.
Poljubljaš njihovo zavest
in se z odhodom vračaš
v njihove domove.
Tudi tokrat jim odpuščaš.
Njim, ki so sami.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 27. 04. 2014 ob 14:57
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 326.42
- Število ocen: 10
