METULJ
Ustvarjam te vrstice,
polne resnice,
včasih boleče,
spet polne ljubezni,
ki me vase vleče.
Te peljem tja,
kjer še nobena
s teboj ni bila,
te odpeljem do visokega,
modrega neba.
Te obsipavam s poljubi,
sem nočni metulj,
ki zate se trudi.
Prosi za tvoje dotike,
v hrepenenju po magičnem prahu,
da lahko poleti in živi.
Tvoj metulj,
da te ljubi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: extra
- 06. 12. 2008 ob 12:39
- Prebrano 698 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 185
- Število ocen: 7
