Tista moja
Ko spet bral boš mehke pesmi stare,
ki jih čas počasi, nežno briše
in jih misel išče vedno tiše,
da na koncu zdijo se prevare;
ko igral boš spet na to kitaro,
ki zdaj pod klopjo brez strun sameva,
prašna, brez glasu in brez odmeva,
ki nekoč podvajal je utvaro,
da se zgodba v nov odmev odene,
da so tuje melodije tvoje,
in da glas, ki poje, ne ovene ...
Kadar zvoku dal boš tone svoje,
in ko bral boš nežne pesmi njene,
prosim, ne pozabi tiste. Moje.
urednica
Poslano:
27. 04. 2014 ob 15:34
Spremenjeno:
27. 04. 2014 ob 15:36
O, Branka :)))
Lp, l
hahahaha...računalniška spretnost je moja vrlina, ravnokar sem izbrisala svoj komentar.
da, pesem mi je zelo lepa
Da je čas nikoli ne bi zbrisal, jaz se vedno znova vračam k njej ... čestitke,lp
Hmm ..., Platanas, Hvala :)
waw... morem še enkrat prebrat
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 27. 04. 2014 ob 11:20
- Prebrano 902 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 549
- Število ocen: 15