V bistvu si te nihče ne zapomni.
Tam si za minuto in potem izpuhtiš
v meglo, ki te je pred tem nežno objemala.
Tudi če nosiš cesarjeva oblačila
in je tvoja roka noga
in ne znaš povedati
ene smiselne besede,
kaj šele stavka
in je mrmranje kobilic
zate pesem in to
večkrat poveš - naglas
in si smešen velik otrok,
ki se kobaca na oder,
ne razume pa ga
Nihče.
In ko padeš dol,
še vedno vsi buljijo
na oder.
V novega.

Nihče si te ne zapomni.
(Se tolažim že stotič.)

Helena Zemljič (MalaSenca)