Razkrinkane besede
Čez misli navlečem besede,
da skrijem ostre robove,
v črno in belo
prebarvam slepe ulice,
kjer so vse zgradbe
brez napuščev.
Besede niso zavetje,
so le slaba krinka,
februarski cvetovi,
ki nimajo možnosti,
da bi postali meso.
Kot val ljubosumja
zalivajo tišino in prazne upe.
Čez besede navlečem gibe,
s katerimi skušam sneti
zanko, ki duši čute.
V trebuhu ostane ščipanje.
Besede niso zavetje,
so vrša brez slastne vabe,
ki lovi slepe in gluhe.
da skrijem ostre robove
in prebarvam kanjone
izbrazdanih slepih ulic,
kjer zgradbe nimajo napuščev,
v belo in črno.
Kaj praviš na krajšanje teh vrstic? Tako bi se izognila predolgim odvisnikom. Samo namig.
Pa lep pozdrav
A
Andrejka, hvala za namig. Nekoliko bom spremenila.
LP, mcv
Zdaj je po mojem mnenju dosti bolje. Bravo.
LP A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 24. 04. 2014 ob 21:57
- Prebrano 833 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 592.46