Brez kalupa (brisani sonet)
Ljudem in svetu kažem vsako hibo,
in k bógu kličem, naj že pride s šibo.
Opasan z redko in strupeno kačo,
lase si strogo strižem na krtačo,
da se potem nalašč počešem z ribo.
Se krizi smejem v brk in delam norca,
režé pokažem med zobmi tri špranje,
življenjepis vam dam raztrgan v branje,
prestopam se iz dneva v dan brez vzorca.
Najraje spijem steklenico strupa,
potem pojem še skledo feferonov,
da mimo mene si nihče ne upa.
Ko mi bo zmanjkalo prav vseh žetonov,
bom v peklu dal jim lekcijo iz hrupa.
Živel sem brez plafonov. Brez kalupa.
Navidez lahkotna tema v bistvu pa predstavitev osebka, ki si je v družbi ne želimo, polnega revolta in maščevanja do drugih, kdo ve zakaj, morda so problemi notranji, morda pa jih povzroča družba in bes sili iz osebka :)
Kakorkoli spet nova zanimiva storitev našega mojstra forme, tokrat v novi sonetoidni obliki.
LP, Lidija
Najlepša hvala, Lidija!
fajn sonet,
kaj pa je paflon?
in ali je počešem se z ribo tvoj izum ali je to že uveljavljen izraz?
Lp
Plafon je strop ali pa najvišja stopnja oz. meja česa.
Počesati se z ribo zagotovo ni uveljavljen izraz, vseeno pa ni moj izum. To frazo sem slišal enkrat v povezavi s tem, kaj naj bi naredil nekdo, ki bi hotel dati ostalim vedeti, da je postal malo nor.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
- 24. 04. 2014 ob 19:01
- Prebrano 947 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 429.21
- Število ocen: 12