Iskal si me,
sloneč na palcu,
s prekrižanim čelom.
Iz njega se je rojevala misel
in izpirala zadnje barve.
S kamnitimi potezami
si ohlajal nemir
in zagrinjal nebo.
Med ustnicami sem slutila šepet,
ko si ugašal slike v očeh.
Polagal si cvetje na moja vrata.
Z njim si prekrival ime,
ki te je vedno znova klicalo k vrnitvi.
Zelo mi je všeč čestitke
Hvala levček!
Lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!