tvoje stopinje so se ujele
med oblake cigaretnega dima
kazalec na uri pove
že davno je minila tista zima
ki je pod sneg zakopala zaklade
belina na belini kakor da se je pokvarila klima
veš da zdaj belino iščem na tankih listih papirja
držim jim roke na usta da v sebi bi
zadržali grozo in strah
da na njih tiho legel bi prah
pa vendar na vso silo kričijo
kdaj si odprla svoj trup
da ti v srce je skočil nekdo drug
kdaj si dala ustnice na trg
da so prejele tuj poljub
ko tvoji prsti se sprehajajo po njem
se vozel zategne z vsakim korakom
telo se počasi mi suši
in moje noge postajajo podobne žabjim krakom
in že spet se zgrozim
ko pomislim na kaj se tvoje ime rima
in že spet se bojim
ker kmalu bo zima
Ponovno ena teh, ki jih lahko tudi poslušate. :) Tukajle:
Domra, res molovska, temna in težka, kot tesnoba, ki jo povzroča. Uglasbitev vse to še poudari.
Imam eno pripombico na besedilo (če hočeš, v tekstu popravimo)
zadržali grozo in strah
da nanje tiho legel bi prah
pa vendar na vso silo kričijo
:)
Lp, lidija
Pozdravljena Lidija!
Me veseli, da ti je pesem všeč! Razumem pripombo: "nanje" je, iz vidika slovnice, gotovo boljša ustreznica "na njih", vendar sem želel, da ponavljanje samoglasnika "i" učinkuje kot nekakšno seganje proti nebu, kot up (vem, up, ki je skrit v "tiho leganje prahu", pa vendar up), ki ga "kričanje" v naslednjem verzu in ponavljanje "o-jev" uniči.
Morebiti pa se kdaj, v okviru kakšnih revizij, vendarle odločim, da upoštevam popravek :)
Lep pozdrav,
Feliks
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: FeliksSMurr
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!