Nobena

mojih pesmi

ni bogatašinja,

vse so od misli

in  občutkov,

a vidim,

da ni razlike,

bogati pišejo slično,

še celo o revščini,

ki jo nikoli niso imeli,

kakor bi jaz pisala

o bogastvu,

vsaj o takšnem

kjer je denar,

ki ga ni.

Morda ravno zato,

pišem dosti o občutkih,

ko raziskujem

mojo notranjost,

ki je polna optimizma,

celo takrat kadar

nimam niti eura v žepu.

 A kaj naj bi,

četudi bi imela,

bila bi duhovni berač,

ki mu manjka

kakor sedaj.

So občutki,

ki bi jih rada doživela,

je svetloba,

v katero bi rada vstopila,

kjer sem že bila

in vem da je toplo,

varno.

Nič bolj ne bi bila bogata,

celo bogastvo te lahko

naredi za duhovnega berača,

ki bi rad imel občutke,

a se jih ne da kupiti

z denarjem.

Tako se večkrat počutim

in pesmi so mi dobra uteha,

da razgrnem deko

in prikukam ven

kakor da bi videla

svetlobo,

mavrico

 ki sveti,

 sijaj,

ki ga niti turoben

dan ne da.

Čaram misli

in molim k sreči.

IŽ-lev