Nekaj je v zraku,
nekaj ptic,
letečih igračk,
tistih za hec
in onih zares.
Potujejo oblaki
nad glavami
strašijo z dežjem
in hladna sivina
jih spremlja.
Sonce obišče
zemljo
samo za uro ali dve,
drugače pihlja
in hladi in moči
aprilski čas.
In ko bo konec,
potem bo poletje
sleklo puloverje
in čevlji bodo ostali
v zaprti omarici,
vse do jeseni.
A aprila se igrajo
sivi oblaki s soncem,
pustim in gledam.
Ćutim.
Drhtim od mraza,
slečem se v vročini.
Vsaki dan
je dan posebej
vsi dnevi
so ena
prehojena pot,
ki riše pot
korakom.
Niso skriti,
le razkril
jih še ni nihče.
Lepo bodi Tomi,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!