Večer je

 

 

 

prečute misli so zopet vzorčaste

kot neme hodulje so zadrte vate

 

cikcakaste, kot sredica skorje

ki se lušči pod lubadarjevimi usteci

 

požrešne so, kot mlada gosenica

ki se skriva v mahu trhlih vejic

 

pokajo, vreščijo, se krohotajo,

pa vendar ne zbudijo nikogar

 

ki bi imel v sebi toliko poguma

da pogasi votlo bobnenje

 

nekje globoko v sokovju korenin

 

 

 

Silva Langenfus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 04. 2014 ob 17:17

Ko drevo posodi svoje korenine ... prispodoba žrtvovanja, na prefinjen način, čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 14. 04. 2014 ob 22:07
  • Prebrano 1035 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 487.9
  • Število ocen: 12

Zastavica