Duša in telo
Zemlja
že koplje
rov,
pravokotni prostor,
da me bo položila
v večno spanje.
Ne bom se upirala,
saj življenje ni večno,
le nesrečno če koga
več ni.
Pogledala sem
proti nebu,
če odide mi duša
tam daleč drugam,
bom še zmogla videti zvezde,
mi bodo še svetile
ob moji tihi poti.
IŽ-lev
Poslano:
14. 04. 2014 ob 06:50
Poslano:
15. 04. 2014 ob 03:56
Hvala srce.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 14. 04. 2014 ob 05:51
- Prebrano 620 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97
- Število ocen: 5