Mrak se lenobno spušča na pot,
ki pelje popotnika
v novo domovanje.
Tesnobna tišina se vseljuje v živo meso,
kovček je pustila pred vrati in
ponj se vrne,
ko v novem stanovanju odloži preostale stvari.
Pristavi za čaj
in opazuje teh par kvadratov,
ki smrdijo po mrtvecih in zapuščenosti.
Tiha tesnoba ji dela družbo
in ob večerih na srčno mizo
polagata karte,
igrata tarok.
Viski jima razžira jetrne stole,
ki se majejo
pod njuno težo in ohromelostjo.
V pljučno zofo se nevidno
tihotapi živčen dim,
strah ga je lastne prihodnosti.

Sosedje so že zdavnaj mrtvi

in mrak se je lenobno ulegel
tudi v ta dom.

Anja G.