o kako je zabolelo
ko je strela prvič udarila
v moje svetišče
iz preprostega vzgiba
nisem znala moliti
kako sem se motila
počasi
a vztrajno
sem postavljala kolibe
v labirintu iskanj
potiho premlevala
prečesavala njivo
čuvala mladike
ljubila in se razdajala
odneslo me je železno podnožje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!