Edina
Veliko prepozno
boš pričela brati moje pesmi.
S solzami boš ugašala sveče
in skozi odprta usta se ti bo,
na orumeneli papir,
pocejala slina.
S konicami prstov
boš preštevala zajeten kup listov
in iskala znamenje.
Nazadnje boš sključena
obsedela na pletenem gugalniku,
prekrita s kvačkano odejo
številnih barv.
Med dlani boš zasidrala brado
in se pretvarjala, da spiš.
Tvoj dih bo neslišen.
Med izsušenimi ustnicami
in lepljivim jezikom
se ti bo valjala tale pesem.
Edina je, v kateri sem te omenil.
Poslano:
10. 04. 2014 ob 10:26
Spremenjeno:
10. 04. 2014 ob 10:30
Timy, Jagoda, hvala!
Lp, Essentia
se pridružujem jagodi in Timy-u - super! ;)
tudi jaz. Imam pa eno pripombico (brez zamere, prosim :))) Zadnji verz ne potrebuje okrepljenega tiska, to deluje vsiljivo, pritiskajoče in nekako obteži dobro tekočo pripoved. Verz je dovolj močan sam po sebi.
LP, lidija
tudi jaz pravim krasna
lp,
Lidija, hvala za komentar. Popravljam.
Shiney, levček, hvala!
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 10. 04. 2014 ob 09:10
- Prebrano 940 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 617.68
- Število ocen: 16