Končno bratu spet stojiš nasproti.
Ločuje vaju le ograja živalskega vrta
in izmišljena meja.
Skrbnik ravno dodeljuje zadnji obrok hrane.
Nista prepričana komu je namenjena.
Amorlamia, zdi se mi, da tvojo mlado dušo ujčka starica u tvom krilu. Ne morem si niti predstavljati, kako šele boš pisala čez 20, 30 ali več let ... krasno!
Lp, breza
Hvala, breza
lp.amorlamia
Hehehe .. eh.. jah, tak je to: ko pišeš v enem, premišljuješ pa v drugem jeziku, dobiš gemišt ;-)); ma, nič hudga, pomembno je, da sva se razumeli, a ne :-)))))
Lepo bodi!
breza
urednica
Poslano:
07. 04. 2014 ob 22:16
Spremenjeno:
08. 04. 2014 ob 22:45
Izjemno dobro ujet kader, malo besed, v katerih se odkrije cela zgodovina človeškega udomačevanja živali, da naposled pomisliš, da je morda brat le tisti drugi del enega ... Čestitke k sporočilni, večpomenski in jedrnati pesmi,
Ana
Poslano:
08. 04. 2014 ob 21:57
Spremenjeno:
08. 04. 2014 ob 22:45
Hvala obema.
In da ne pozabim, hvala za podčrtanko.
Zelo sem vesela zdaj moram pa spat, jutri bom vprašana.
Lep pozdrav amorlamia =)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: amorlamia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!