Pesem ima svojo nabojno moč, katero počasi izpove. Mi pa naslov ne predstavlja množice, kjer se ona usuje ... oziroma poskusil bi najti še enega - zdaj ko je pesem cela in se lahko samo od pete do glave sooči. 

Koga se prosi, dež z neba, da pride?

Kakor jaz, z rokama, držim se

...

moment v poezijo bi lahko bile izbrane besede naslova, ne zasuk, le iztaknjeno varovalo ;)

pardon,

lp

Jure, hvala za komentar!

Mogoče res naslov ne sede vsakemu bralcu. Izhaja iz prvotne verzije pesmi, kjer je bil tudi verz 'vidim tisto v kar verjamem'. Potem sem pesem spremenila, naslov pa je ostal.

Tvoja predloga nista slaba, bom razmislila.

Kako pa bi zvenelo za naslov Čemu verjamem, ko pada dež?

LP, mcv

mcv,

ni za kaj (je po svoje spet fraza, ki nohete vzame oboje, da v nič ... vsako srečanje / hmmm) zdaj že piše, hm

Nisem iskal kako bi se sam vsedel okoli pesmi in v sredino naslova ali obratno, kar bi mi skorajda naposled uspelo in to magari vrhunsko ... pač pa pomislil na vso(t)ost, ki bi razpirala vsak kotiček v medjezikovnih potezah, ki jih pesem ponuja. Ne razmišljam toliko o metaforah, ki morebiti v pesmi lahko dobijo "vloge", kot pa v prvotnem nosilcu vsakega pomena, kar beseda sama naj bi bila. Čistost in hkrati vznesenost besed tukaj v svojevrstnem toku (prestopanje) pade v pesem, ki jo bralec potem išče v vseh smereh. To je super. Tudi vaje kompozicije omogoča (premeščanje, parjenje, kontra in vzajemne pozicije .... ) Glede na vse to je pesem vrhunski primer okušanja jezika, ki ostaja v svojem vztrajnostnem momentu, ki je zame zaenkrat en šus, ki ga moram prav najti in ponovno prebrati, da me spet zadane. Naslov ne pravim da bi lahko bil tele-vstop (morda perpartes), ker je pesem res čvrsto zložena in je spomin (vsaj moj) ne znosi cele ... Ampak le en zven, ki ji je bližje, vseeno, meni , pardon - manjka. Naslov bi bil idealen naslovnik za ta zven "pesmi, kot cele".

Kar pa se tiče mojih "predlogov", pa: Nalašč sta napisana tako navijugano, da bi nakazala v odmik, šele kot možne smeri", napaisana na hitro (kar je dobro, sploh, če praviš, da ti nekako sozvanjata ... ) pa vendar nista mišljena kot dejanska predloga, "nekako sta le material, kjer z jezikom poližeš, da bi potem našla se, kakšna beseda, z okusom, po okusu pesmi :). To ne pomeni, da ti zdaj zavijam kakršnokoli potezo, ali naj, ali kaj ... Jaz sem iskal naslov, všeč mi postajajo daljši, pa sem se pri tebi "ne"poigral. ;)

Lepo ...

uu - vidim (v) tisto kar verjamem ... to mi zveni zelo fino

lp

Hvala, Jure, zelo lepo si analiziral pesem, vesela sem, če vidim, da je padla na kakšna plodna tla, če sproži v kom takšno razmišljanje.

Lep večer še naprej.

mcv

Tudi jaz sem jo večkrat prebrala z naslovom vred - in tudi meni, kot Ruju, se zdi kot ohlapna zastavica na vrh osvojenega vrha (spoznanja). Pesem teče, srka, odkriva in razkriva - ne samo tistega ki piše, ampak tistega, ki jo bere. Morda pa si že medtem našla kako idejo glede spremembe naslova Vidim tisto, (v) kar verjamem?

Lp, Ana

Hvala, ana!

Sicer je naslov Vidim tisto, (v) kar verjamem že spremenjen - prvotno je bilo: Verjamem sivim oblakom?

Razmišljala sem o novem naslovu:

Razrez imitacij

Kako se ti zdi?

LP, mcv

Mi je veliko bolj všeč, morda pa bi bilo potem dobro zamenjati besedo imitacija v pesmi, da bo vse skupaj še bolj popolno. Kaj meniš?

Lp, Ana

če se smem vmešat :)))

sama bi besedo imitacija /na obeh koncih, če že mora biti v pesmi in v naslovu/ zamenjala s slovensko inačico, toliko variant je ...

Lp, lidija

Hvala obema. Torej bom spremenila imitacijo v posnetek.

LP, mcv

Čestitke, mislim, da si našla optimalno rešitev.

Lp, Ana

Hvala! Res se naša beseda bolje vklopi.

LP, mcv