Lušna, zanimiva, vrteča kot svet, odraščanje ... Mene moti zaključek, še posebej zadnji verz (se mi zdi, da nima kaj dosti skupnega z logiko jezika prejšnjih). Kaj meniš?

Lp, Ana

V zadnjih verzih se vračam na začetek, kjer poslušam z očmi, vse slišim zeleno in oranžno in tudi tu je ponazorjeno vrtenje.

Vrtenje, kot simbol gibanja, dinamike, prešernega odnosa in všeč so mi kitke, ki se navijajo na zapestja. Torej naj ostanejo ta kričeča gluha ušesa (ki vseeno malce zmotijo, ker niso tako logična ;), a najbrž le mene ...

Čestitke,

Ana