Večer postaja hladen
in 6B pride šele čez 8 minut.
Če moraš stati na miru in
te povrhu vsega še zebe,
se teh 8 minut vleče v nedogled.
Semafor se je pokvaril in
ljudje kar bezljajo čez cesto.
Izložba čez cesto je obupna.
Lutke oblečene v kopalke sredi
februarja in odete s polivinilom.
Spominjajo na neokusno razgaljene mrtvece.
Pogled na tablo, da bi preverila
koliko minut je še ostalo do prihoda 6B,
mi zastre svetlolas moški
s prečko po sredini glave.
Visok in spominja na Andersa Breivika.
V roki drži povodec,
za njim pa lenobno cepeta pes –
če ne bi bil privezan na vrv,
bi rekla, da je potepuški.
Breivik mu nadene nagobčnik.
Kot da bi svetlolasec skušal povedati
vsem tem neumnim ljudem,
da sta on in njegov potepuški pes
nevarna za človeštvo.
6B je prišla mnogo prehitro.
Hotela
sem
videti,
kdaj si bo
nagobčnik
nataknil
še
Breivik.
Zanimiv pogled, ki odkrije, kam nas pripelje ta histerični svet. Postanemo žrtve predsodkov (ko nekega povsem naključnega nedolžneža, ki se drži pravil (pse na poveodec, psom brez povodca nagobčnik) zaradi zunanjega izgleda prisodimo nekaj, kar mu ne gre ...
bezlajo=bezljajo
- LP, Lidija
Popravljeno, hvala.
Lp, Anja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!