
Prostor
za dihanje
zasedam,
eno mesto
imam,
sicer je že v letih,
a drugega ne poznam,
ne lepim več slik
po stenah
in ne nosim več
fotoaparata,
da bi mi ujel
smehljaj,
ki ga ne morem
najti.
Leta postajajo
resna,
preresna
za sliko,
ki je ni.
za sliko.. na kateri me ni?
Prav imaš, tudi jaz ne maram slik z zlaganimi nasmehi.
lp li
Kaj mi bo zlagan nasmeh,ko sem v resnici kot limona...
Prav imaš.
Lep pozdrav,
hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!