Morda sem le mojstrica
za božanje dreves.
V krošnjah sonce, kos neba.
Bližina,
ki neskončnost prepozna.
In tisto nekaj,
nekaj
vmes.
Kar nisem jaz,
nisva midva.
Kar je le hip,
blag piš,
v deblo ujet
obris srca.
Le bežna slutnja, kaj je res.
Od zdavnaj srečen,
večen
krog sveta.
Majda, prijetno poboža tale tvoja pesem, zelo srčkana in da se ti vse dobre želje uresničijo,
LP :)
Talitha Jaguar
( ti imaš pa za želje tudi tvoje zvezdice, a ne ;) ?
Lep pozdrav,
Majda
Pesem, ki v naslovu trdi, kar se sprašuje, da vanjo izstopi ena od plasti notranjega jaza - nežna, lirična, s tvojo prepoznavno melodijo jezika. Čestitke,
Ana
Majdika, seveda si mojstrica : )
Lp, Marko
Poslano:
26. 03. 2014 ob 13:31
Spremenjeno:
26. 03. 2014 ob 14:10
Hvala obema, urednica Ana, tebi za novo razsežnost razumevanja in tebi , Marči, za mojstrski izpit ;)
Lepo vaju pozdravljam,
Majda
Vau, res si jo ujela v krasno melodijo ...
:) ...skupaj z vetrom sva jo...hvala!!!
objem,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!