Zdaj si v nevidnih
tančicah miru.

V naročju zvezd
si se znašla vsa tiha.

Zdaj si postala
moje modro nebo.

Razpenjaš se nad menoj
in mi z modrino božaš oči.

Zdaj si vstala
in objela moje spomine.

Prižgal ti bom svečo,
da ti bo toplota pokrila ramena.

Zdaj si mi poslala
brezskrben nasmeh.

Kako nja bo jesen
brez tebe zlata?

jurij marussig