Ča ča ča(s)
čas vedno je
nikoli ga ne zmanjka
previja se skozi lune in sonca
in nenaseljene planete
ki krožijo okoli
rdečih krvničk
pravijo da je čas zbolel
za čudno tresavico
ki se ne želijo okužiti
zato gredo naokoli
po daljši poti
pravijo: nismo zdravniki
niti sodniki
čas vedno je
v njegovem trebuhu
izginja vse
kar je kdaj živelo
in plesalo ča ča ča
tudi med bitko za jutri
Pozdravljena, modricvet.
Pesem, ki ima zanimivo tematiko.
Ena opomba. Drugi verz mi deluje preveč razlagalno - a je to le izgovor za zamujanje itd. Vem, da lahko to bolj poetično izpelješ.
Toliko zaenkrat.
lep dan, T.
Hvala, Tea, za komentar.
Kako pa bi zvenelo, če bi drugo kitico zapisala takole:
pravijo da je čas zbolel
za čudno tresavico
in se ne želijo okužiti
zato gredo naokoli
po daljši poti
pravijo: nismo zdravniki
niti sodniki
?
LP, mcv
??
(pesem še ni pregledana)
Tam bi mogoče bilo boljše,
ki se je ne želijo okužiti.
K pesmi se še vrnem.
Sem v stiski s časom.
Prosim za potrpljenje.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 19. 03. 2014 ob 20:55
- Prebrano 849 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 230.83