Svitanje
nad ledino mrzlo zapiha
trave ničesar ne obljubljajo
in telefon molči
zateglost vetra
gladi bele kamne
namenjene spotikanju
tisočerega koraka
modre lise na telesu
prezeblih žafranov
se prelivajo
v upanje oranžnih prašnic
spet blodim po krajih
kjer nisem
ničesar pozabila
urednica
Poslano:
20. 03. 2014 ob 09:19
Spremenjeno:
20. 03. 2014 ob 22:15
impresivna pesem, ki skozi prikaz trenutnega občutje in zaznav p.s. na nekem pohodu/sprehodu prinaša tudi osnovno bivanjsko temo - kdo smo in zakaj smo tam, kjer smo ...
LP, lidija
Hvala, Lidija!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 19. 03. 2014 ob 20:37
- Prebrano 840 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 536.41
- Število ocen: 14