brez besed
utrujena
od prahu in cest
bila je bleda
senca
mladih brez
bila je daleč
bila je sama
po zažganem polju
maske so plesale
podivjane v siju ogledal
s polnimi usti
požrešne so postale
na postajah
z znanimi obrazi
prerasle so spomin
Pesem, ki se nam usede v zavest. Kdo je ta starka, je vprašanje, ki je odveč, saj maske v ogledalih povedo odgovor. Vsi smo "starka" na postajah z znanimi obrazi, mlade breze pa spomin ob prašnih cestah.
Ritmično lepo postavljena pesem, z rimo se poigrava na primernih mestih, pa vendar ni zamejena v okvire stroge forme, kar pa je tako spretno izvedeno, da dobi pozitivno konotacijo.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ted medved
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!